Ekonomska fakulteta v Ljubljani je za zavod MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture pripravila študijo z naslovom Ekonomska raziskava učinkov projekta EPK MARIBOR 2012, v kateri so opredeljeni ekonomski učinki kulturnih dogajanj EPK za leto 2012, analizirane strateške možnosti nadaljnjega razvoja projekta in opredeljeni različni alternativni scenariji in rešitve v prihodnosti.
Nosilca raziskave sta dr. Bogomir Kovač in mag. Andrej Srakar. Po besedah avtorjev analiza vodi do treh temeljnih sklepov: (1) Razvoj EPK je eno najuspešnejših področij evropske integracije in pomemben dejavnik revitalizacije evropskih mest in regij. Pozitivni učinki kulturne revitalizacije so sorazmerni s trajanjem in kontinuiteto poepekajevske dejavnosti v evropskih prestolnicah kulture. (2) Empirična in ekonometrična študija učinkov dokazuje pozitivne ekonomske učinke, ki so sicer različno porazdeljeni med mesti. Prvič razkrije tudi celovito oceno donosnosti javnega investiranja v kulturni projekt EPK, ki je primerljiva z drugimi ekonomskimi dejavnostmi. (3) Optimalna strateška razvojna alternativa je nadaljevanje dejavnosti EPK v okviru nove institucije KULTURREG 2020. Institucionalna kontinuiteta namreč povečuje pozitivne ekonomske učinke, nova institucija pa ponuja priložnost za razvoj evropskega centra EPK. Razvojne možnosti take institucije so odvisne odrazličnih scenarijev potencialnih ustanoviteljev (Maribor, partnerska mesta …), kjer je mogočedoseči primeren kompromis med viri sredstev, programi in dejavnostmi zavoda ter učinki delovanja in poslovanja. Prvi merljivi kazalniki kažejo gibanje na področju turizma, ki je za Maribor in celotno vzhodno kohezijsko regijo zelo pomembno za prihodnost. V letu 2012 so na območju mesta Maribor zabeležili 355.000nočitev, kar je 20 % več kot v enakem obdobju leta 2011 (največji porast nočitev so zabeležili v novembru, kar 92 %več kot novembra leta 2011).
Študija je temeljila tudi na anketah, ki po analizi pričajo, da so prebivalcimest in obiskovalci sprejeli projekt EPK kot pozitiven dejavnik. Kultura je tako postala razvojni dejavnik, ki po mnenju ljudi lahko prispeva k revitalizaciji razvoja Maribora in partnerskih mest ter celotne regije. Študija prav tako prikazuje, da je povprečna skupna porabavprašancevv združenem vzorcu impaktnega vprašalnika znašala približno 278 EUR, vendar pa je 50 % vprašancev v združenem vzorcu za dogodek porabilo 150 EUR ali manj. V združenem vzorcu so vprašanci v povprečjunajveč porabili za zabavo (67 EUR), obisk kulturnih prireditev (56 EUR), restavracije (54 EUR) in nakupe (42 EUR). Nekoliko manj so porabili za prevoz (33 EUR) in prenočitev (24 EUR). Vsaj 50 % vprašanih je v letu 2012 porabilo vsaj 20 EUR za zabavo in kulturne dogodke v okviru EPK 2012 ter 15 EUR za restavracije. Opisane učinke študija utemeljuje kot posledico obiska prireditev in dogodkov EPK 2012.