Programski sklop Ključi mesta, ki je dolgo nosil delovni naslov Reanimirani Maribor, je bil zamišljen kot osnovni del EPK. Izhodišče je bil premislek o položaju »osnovne celice zgodovine«, torej meščanov in meščank Maribora, in načinih, kako z njimi povezati prireditev kot je EPK in jo narediti za njihovo. Tema programskega sklopa je bila zgodba o urbanosti Maribora, cilj pa zanimivo, življenjskega utripa polno mestno središče.
Ustanovljeni sta bili dve delovni skupini. Prva, terenski producenti, ki so bili izbrani na podlagi javnega razpisa, je raziskala dejansko fizično in duhovno situacijo mestnega prostora. Najprej so izvedli anketo med prebivalci in poslovnimi subjekti na področju starega mestnega jedra, potem so prostor ovrednotili in določili točke zanimanja, nato pa poiskali tako osebne kot tudi splošne zgodbe in možne nastavke projektov. Druga skupina, strokovni sodelavci, ki so bili izbrani na področjih, pa je z metodo pospešenega »brainstorminga« izbrala in gradila projekte do njihove vizualne oblike.
Sledila je miselna zamejitev prostora, v našem primeru torej mestnega obzidja, ki predstavlja simboličen »kraj« urbanosti – rezultat je bil Svetlobno mestno obzidje. Naslednja je bila polnitev praznega ali uničenega prostora v središču mesta – rezultat so projekti različnih posegov v prostor, ki izpostavljajo ali dodajajo nove vsebine, kot so Cvetlična ulica, Šum reke, Mesta izpovednica, Mozaik EPK, Promenada, Namizna poezija, Ulični strip, Severni sij, Objemi in poljubi ter Razstava starih fotografij Maribora v izložbah v središču mesta. V sodelovanju z Univerzo v Mariboru je v eni izmed glavnih mestnih ulic nastal program Hiša znanosti – Center eksperimentov. Zgodba o Mariboru zajema tudi pogled na zgodovino mariborskih Nemcev, zato je bila v prostorih nekdanje Velike kavarne na Glavnem trgu postavljena velika razstava. Prav tako so nastali projekti Bombardiranje Maribora, Situacija Anophthamus hitleri, Intelektualne kurbe, oddelek off gledališča s predstavami Was ist Maribor?, Safari Tour in Jalova, ki je izkoristil prostore in situacije zunaj tradicionalnega gledališča, ter spletna miniserija Hišnik Maribora.
Vsi projekti so z medsebojnim sodelovanjem napolnili fizični in duhovni prostor, povezali meščane z mestnim jedrom in določili osnovno razpoloženje dogajanja Evropske prestolnice kulture. Poleti je k temu odlično pripomoglo tudi sedem letnih odrov z različnim, predvsem glasbenim programom.