Kandidatura

Na podlagi razpisa Ministrstva za kulturo v letu 2006 je KID KIBLA po izboru Mestne občine Maribor pripravila kandidaturo Maribora s partnerskimi mesti (Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje) za Evropsko prestolnico kulture 2012.

Pri sestavljanju dokumentacije je bilo potrebno upoštevati vse razpisne kriterije, od vsebinskih, denimo poudarek na kulturnem turizmu, do infrastrukturnih, kjer je bilo potrebno vse predvidene projekte podkrepiti z dokazili, da gre za nameravane investicije, bodisi z DIIP ali s konservatorsko-restavratorskim načrtom (določeno v pogodbi Evropske skupnosti (ES), v Sklepu 1419/1999/ES – člen 3 in priloga II). Intenzivnejše priprave prijave so se pričele jeseni 2006. Kot obvezni del dokumentacije je morala KID KIBLA pripraviti in priložiti tudi Kulturni program Mestne občine Maribor 2007-2011. Mestni svet Mestne občine Maribor je na svoji seji 14. februarja 2007 po krajši razpravi potrdil tako pripravljeno kandidaturo kot tudi kulturni program, kar je bil tudi obvezni del procedure kandidiranja. Nato so zaključne priprave s pridobivanjem dodatnih dokumentov in piljenjem materialov trajale do konca februarja 2007, ko je bilo 27. februarja 2007 vlogo potrebno oddati.

V naslednjih mesecih so na Ministrstvu za kulturo vršili pregled prispelih prijav in popolnosti vlog. Ugotovili so, da so se prijavila 4 mesta, Celje, Koper, Ljubljana in Maribor. Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je aprila imenoval mednarodno strokovno komisijo za presojo vlog, ki je na svojem zasedanju v maju 2007 odločila, da je najboljša in najprimernejša vloga Maribora s partnerskimi mesti in jo predlagala ministru v kandidaturo. Zaradi občutne prednosti pred ostalimi prijavitelji je minister predlog komisije upošteval in predlagal Vladi RS, da predlaga Maribor s partnerskimi mesti za Evropsko prestolnico kulture 2012. Vlada je njegov predlog na seji 31. maja 2007 tudi potrdila.

Avgusta istega leta so se začele priprave na bruseljsko proceduro. Najprej je bilo treba izbrati, po kakšnem postopku bo potekal proces, in izpolniti vprašalnik, ki je zahteval nekaj osnovnih, a natančnih odgovorov na izhodišča, ki jih projekt Evropske prestolnice kulture zahteva. Po nekaj sestankih na Ministrstvu za kulturo je bil sklenjen sporazum o vsebinskih nastavkih, medtem ko je bilo treba finančne okvirje po pogajanjih znižati na dogovorjeno vsoto – z 230 mio EUR na 200 mio EUR, pri čemer je bilo 50 mio EUR namenjenih programom, 150 mio EUR pa investicijam. Vlada RS je dokončno dokumentacijo potrdila na svoji seji 20. decembra 2007 in jo do konca leta posredovala v Bruselj.

Koncipiranje programa

Iz širokega nabora programov, projektov, pobud, idej in predlogov, ki so bili podlaga za kandidaturo, s katero je Maribor s partnerskimi mesti postal Evropska prestolnica kulture 2012, je nato nastal izbor, ki ga je KID KIBLA objavila v knjigi PURE ENERGY! in so jo prejeli člani in članice bruseljske komisije pred prvo predstavitvijo 23. aprila 2008. Njihovo mnenje je bilo, da gre za prvi korak snovanja programskega okvirja bodoče kulturne prestolnice.

Po prvi predstavitvi kandidature je posebna ocenjevalna komisija priporočala dodatno elaboracijo naslednjih prvin prijave:

• okrepitev sodelovanja med kulturnimi organizacijami in operaterji, umetniki in mesti ter državami članicami na vseh področjih kulture;
• razvoj programov, ki predstavljajo bogastvo kulturne raznolikosti v Evropi;
• izpostavitev skupnih kulturnih temeljev Evrope;
• krepitev povezav med mestom in Evropo;
• razvoj programov, ki bodo zanimivi za evropsko občinstvo.

Nekaj mesecev zatem, 14. julija 2008, je Mestna občina Maribor imenovala Začasni sekretariat za izvedbo projekta EPK 2012, ki je v nadaljnjem razvoju projektne ideje do druge predstavitve v Bruslju, napovedane za 5. november 2008, konec avgusta in v septembru koncipiral 16 programskih sklopov, znotraj katerih so bili nanizani številni projekti in programi, elaborirani do različnih stopenj:

1. Čista energija!/Pure Energy!
2. Musica noster amor
3. Festival Maribor
4. Na križišču svetovnih kultur (Festival Lent)
5. Karneval umetnosti in dediščine
6. Sobotna harmonija
7. Muze socializma
8. Steklena krogla – Ars Eco Echo
9. Evropska prestolnica kulture 2012 – Odprta cona Evrope
10. ARS VirDiCo
11. EuGenius Loci
12. Ars Non-Violens
13. Jambor Evrope
14. Eupippi L.
15. Človek z bombami

Sanje v prihodnost

Teh 16 programskih področij je bilo izdelanih iz osnovne kandidature po raznih postopkih, s koncipiranjem, zunanjim in notranjim povezovanjem, združevanjem, tematiziranjem, vnašanjem dodatnih dimenzij, repozicioniranjem, strukturiranjem, postavljanjem v nove okvirje in seveda konkretiziranjem in naslavljanjem. Dejansko je šlo za generično dejstvovanje, ki je zaobjelo neko količino načrtovanih in v določenih primerih tudi že izvajanih projektov in programov, ki so z vstopom v Evropsko prestolnico kulture doživeli svojo nadgradnjo, razširitev in evropsko osmislitev.

Novembra 2009 se je ponovno sestala posebna ocenjevalna komisija, ki se je seznanila s potekom priprav projekta EPK 2012. Na podlagi predstavitve je komisija izdala naslednje ugotovitve, ki so se nanašale na programsko zasnovo:

• komisija je poudarila, da Maribor pripravlja izrazito veliko število programov in ob tem izrazila dvom o tem, ali jih bo mesto lahko izvedlo – komisija je Mariboru predlagala, da pripravi listo prioritet, na katero bo uvrščenih 5 do 7 programskih področij;
• komisija je želela, da Maribor pripravi projekte, ki so razviti posebej za projekt Evropske prestolnice kulture – v tem smislu je pričakovala bolj selektiven pristop mesta;
• predlagano je bilo tudi, da Maribor najame zunanje mednarodno uveljavljene strokovnjake, ki bi razvijali zlasti projekte, v katerih sodelujejo ugledni mednarodni umetniki.

Nominacija

Po drugem delu zagovora je mednarodna ekspertna komisija v Bruslju sklenila, da Maribor priporoči za nominacijo za Evropsko prestolnico kulture 2012 in postopek je stekel. Najprej je nominacijo sprejela Evropska komisija, nato so jo potrdili kulturni ministri vseh držav članic EU, dokončno jo je 15. maja 2009 potrdil tudi Evropski parlament. Tako je bila kandidatura Maribora tudi uradno zaključena in nikakršnih ovir ni bilo za nadaljnje korake, predvsem za ustanovitev organizacije, ki bo projekt vodila.

Ustanovitev javnega zavoda MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture

Mestni svet Mestne občine Maribor je na svoji seji 28. januarja 2010 sprejel Odlok o ustanovnem aktu javnega zavoda MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture, s čimer je bila organizacija za izvedbo projekta EPK 2012 tudi uradno ustanovljena. Vendar se je velik del leta ta priprava izvedbe vršila prek začasnih organov oz. vršilcev dolžnosti, dokler nista bila konec leta 2010 uradno potrjena programski direktor in poslovna direktorica ter nadalje v letu 2011 tudi generalna direktorica.

Vsebinski kriteriji

Na področju splošnih meril in kriterijev je Mestna občina Maribor združila priporočila Evropske komisije, posebne ocenjevalne komisije ES ter programskega segmenta predhodno potrjene kandidature, upoštevaje tudi določbe odloka o ustanovitvi zavoda Maribor 2012, in sicer v delu, ki definira naloge in strategije zavoda. Priporočila, usmeritve, odlok o ustanovitvi in predhodno potrjen koncept integralne prijave je treba razumeti kot splošni okvir splošnih meril in kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati vsi izbrani programi in projekti EPK.

Evropska komisija poudarja spodaj naštete dimenzije projekta EPK.

Evropsko dimenzijo:

• spodbujanje sodelovanja na vseh področjih kulture med kulturnimi organizacijami, umetniki in mesti;
• predstavitev bogastva raznolikosti evropske kulture;
• izpostavitev skupnih temeljev evropske kulture.

Mesto in meščane:

• spodbujanje participacije meščanov, ki živijo v mestu in okolici, ter povečanje njihovega interesa za kulturo;
• program naj bo trajnostno naravnan in integralni del dolgoročnega načrtovanja kulturnega in družbenega razvoja mesta.

Trajnostno naravnanost:

• kulturni dogodki v letu 2012 naj bodo v čim večji meri sestavni del dolgoročnega in trajnostnega kulturnega ter socialnega in urbanega razvoja mesta.

Splošna merila in kriteriji, ki izhajajo iz predhodno pripravljene in potrjene programske dokumentacije (integralne prijave) in širijo splošne usmeritve evropske komisije:

• usklajenost s temeljnimi konceptualnimi izhodišči integralne prijave za naziv;
• projekti so že (bili) uvrščeni v 16 programskih področij in potem v 4 osnovne programske sklope ali pa so nove celovite programske vsebine, ki bodisi širijo bodisi dopolnjujejo programske sklope (v letu 2011 so se osnovnim programskim sklopom pridružile še 3 programske entitete);
• trajnostna naravnanost projektov in programov, zlasti v smislu kontinuitete izvajanja po letu 2012:

- širitev programske ponudbe na področju kulture;
- dvig kompetenc zaposlenih na področju kulture in komplementarnih dejavnosti;
- multiplikativni učinki programov in projektov na ostale segmente družbenega razvoja, vključno z gospodarstvom, izobraževanjem, razvojem sodobnih informacijskih tehnologij itd.;
- vzpostavitev mednarodnih povezav med partnerskimi in evropskimi mesti;
- projekti in programi naj spodbujajo socialno vključenost, vključno z ranljivimi družbenimi skupinami.

Iz 16 programskih področij v 4 programske sklope

Upoštevanje priporočil bruseljske komisije in smernic zavoda Maribor 2012 je pripeljalo do dodatne konceptualizacije programa; generično so konec leta 2010 iz 16 programskih področij nastali 4 osnovni programski sklopi: Ključi mesta, Urbane brazde, Terminal 12 in Življenje na dotik.

Najenostavneje lahko prehod iz izvirne kandidature preko 16 programskih področij v 4 osnovne programske sklope ponazorimo zvezno, s procesom koncipiranja, povezovanja in združevanje posameznih programov in projektov v sorodne, vsebinsko osmišljene enote. Sočasno je bilo takšno sintetiziranje tudi potrebno zaradi napotkov bruseljske komisije, ki je svetovala okoli 5 in največ 7 programskih področij (programskih sklopov). Zato v vseh fazah priprave kandidature in programa niti ni šlo za redukcijo, temveč za osmislitev temeljnih izhodišč kandidature pod izbranimi naslovi, selekcijo na podlagi kakovosti pripravljenih projektov ob predvidevanju možnosti izvedbe ter upoštevanje tako lokalnih kot regionalnih ter državnih in evropskih usmeritev v kulturi.

Kot so bili med 16 programskimi področji določeni programi in projekti samostojni, v aktualnem konceptu sobivajo v 4 programskih sklopih. Na križišču svetovnih kultur (Festival Lent), Karneval umetnosti in dediščine, Sobotna harmonija in Eupippi L. so v programskem sklopu Ključi mesta; Čista energija!/Pure Energy!, EuGenius Loci in Ars Non-Violens so v programskem sklopu Urbane brazde; Musica noster amor, Festival Maribor, Muze socializma, Steklena krogla – Ars Eco Echo, Človeka z bombami, Sanje v prihodnost in Jambor Evrope so v programskem sklopu Terminal 12; EPK 2012 – Odprta cona Evrope in ARS VirDiCo sta v programskem sklopu Življenje na dotik.

Poleg naštetih pa so v programskih sklopih še mnogi drugi programi in projekti, kar spet sledi začetni kandidaturi in zavezam, ki so bile dane vsem instancam, ki so projekt Maribora in partnerskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2012 potrjevale: mestnemu svetu Mestne občine Maribor in mestnim svetom partnerskih mest, Ministrstvu za kulturo in Vladi RS ter komisiji v Bruslju in drugim organom na evropskem nivoju, ki so bili zadolženi za verifikacijo projekta in so izpeljali nominacijo Maribora za Evropsko prestolnico kulture 2012.

Izbor in realizacija programov 
in projektov MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture

Javna poziva

Izbor programov in projektov EPK 2012 je potekal v skladu s sistemskim dokumentom Merila, kriteriji in metodologija sprejemanja in potrjevanja projektov in programov EPK 2012, ki sta ga programski svet in svet zavoda sprejela in potrdila že v letu 2010. Omenjen dokument je bil najprej uporabljen pri izbiranju projektov in programov, pridobljenih na podlagi dveh javnih pozivov v letu 2010, in sicer:

• 21. maja je bil za partnerska mesta razpisan poziv za zbiranje programov in projektov Evropske prestolnice kulture. Poziv se je iztekel 7. junija, izbranih pa je bilo 6 programov Murske Sobote, 5 programov Novega mesta, 13 programov Ptuja, 5 programov Slovenj Gradca in 3 programi Velenja (skupaj 32).
• 4. junija je bil razpisan poziv za zbiranje predlogov programov in projektov, ki se je iztekel 4. julija. Izmed 278 prijav je bilo izbranih 97 programov in projektov, ki so bili uvrščeni v predlog letnega programa dela zavoda. Prek neposrednega poziva je bilo sprejetih 8 projektov.

V redni program se je v letu 2010 umestilo 143 projektov, katerih nosilci/izvajalci in koproducenti so prihajali iz Maribora, partnerskih mest, Slovenije in Evrope.

Konec leta 2010 je prišlo do dodatne konceptualizacije programa, generično so iz 16 sklopov nastali 4 programski sklopi, Ključi mesta, Urbane brazde, Terminal 12 in Življenje na dotik, ter konec leta 2011 še 3 programske entitete, Mednarodno sodelovanje/Kulturne ambasade, Priložnost za vse in RAZ:UM. Programski sklopi in entitete so bili mišljeni kot temeljna programska shema, v katero so se večinsko umeščali tako že sprejeti projekti iz leta 2010 kot tudi novi projekti. Poleg programskih sklopov in entitet, ki jih lahko razumemo kot vertikalno dimenzijo programske sheme, je nastalo tudi 7 umetnostnih področij, ki horizontalno/tematsko prečijo programske sklope.

Dnevi odprtih vrat

Zaradi večje preglednosti ter natančnejše in doslednejše evalvacije projektov je bil v januarju 2011 izdelan osnovni prijavni dokument, imenovan Elaborat kulturnih projektov. Služil je kot platforma/vzorec za že sprejete in prijavo novih projektov, ki so dokončno osmislili programsko shemo Evropske prestolnice kulture. Z uveljavitvijo enotnega prijavnega dokumenta je bil izvorni dokument Merila, kriteriji in metodologija sprejemanja in potrjevanja projektov in programov Evropske prestolnice kulture dopolnjen z izvedbenimi parametri prijave projektov in programov (predvsem s prijavo na podlagi izpolnjenega Elaborata kulturnega projekta in obvezne priloge k elaboratu – Stroškovno-finančne analize), ki so bili predpogoj za izbor projektov in programov.

Zavod Maribor 2012 je evidentiranje in pridobivanje potencialnih novih projektov v letu 2011 izvedel na naslednji način: 21. februarja je bilo zaradi velikega zanimanja za udeležbo v programu EPK 2012, ki so ga izrazile mnoge kulturne organizacije in ustanove, objavljeno javno vabilo na Dneve odprtih vrat EPK 2012, ki so potekali od 3. do 18. marca 2011 v Mariboru. Dnevi odprtih vrat EPK 2012 so bili namenjeni vsem zainteresiranim producentom in izvajalcem kulturno-umetniških dejavnosti, ki so se v določenem terminu sestali s kreativnimi producenti, svetovalci posameznih umetnostnih področij in vodji sklopov ter celostno predstavili predloge svojih projektov, s katerimi so se želeli vključiti v programsko shemo EPK 2012.

Nosilci projektov, ki so jih kreativni producenti in svetovalci posameznih umetnostnih področij ter vodje sklopov prepoznali kot izrazito kakovostne in/ali deficitarne v programski shemi Evropske prestolnice kulture, so bili v naslednji fazi povabljeni k izpolnitvi Elaborata kulturnih projektov.

Pridobivanje potencialnih novih projektov, ki naj bi bili izvajani v partnerskih mestih, je potekalo v sodelovanju s koordinatorji partnerskih mest, in sicer tako, da so slednji opravili predhodne Dneve odprtih vrat v posamičnem partnerskem mestu in po uskladitvi s programskim direktorjem ter koordinatorjem partnerskih mest oddali nabor potencialnih novih projektov. Ti projekti so se uvrstili na Dneve odprtih vrat v Mariboru.

Na Dneve odprtih vrat v Mariboru se je prijavilo 466 projektov, 288 projektov za mesto Maribor in 178 projektov za partnerska mesta. 186 projektov je po strokovni presoji v izpolnjevanje prejelo Elaborat kulturnih projektov.

Izbor projektov 2011 in 2012

Vsebinsko in finančno ovrednotenje prispelih elaboratov (elaboratov programov in projektov iz leta 2010, elaboratov programov in projektov iz Dnevov odprtih vrat ter programov in projektov, ki so jih zasnovali programski sklopi ter nadalje tudi programske entitete) je potekalo po principu faznega pregleda, kar pomeni, da so elaborate najprej pregledali svetovalci, kreativni producenti in vodje sklopov ter entitet in podali ocene (predvsem glede skladnosti med vsebino in finančno konstrukcijo).

Projekti so bili v nadaljevanju obravnavani na programskem kolegiju in na podlagi sklepa ter po potrditvi programskega direktorja predlagani v umestitev v programsko shemo Evropske prestolnice kulture. Na podlagi programskega kolegija je bil določen tudi predlog višine sofinanciranja kulturnega projekta s strani zavoda Maribor 2012.

Programski kolegij v sestavi programskega direktorja, pomočnika programskega direktorja za analize, glavne producentke in pomočnice programskega direktorja za produkcijo, vodij sklopov ter entitet in 7 svetovalcev iz vseh 7 umetnostnih področij EPK 2012 je projekt predložil v uvrstitev v programsko shemo predvsem na podlagi izpolnjevanja 5 temeljnih kriterijev za ocenjevanje:

• kvalitetne in podrobne vsebinske zasnove kulturnega projekta;
• natančnosti in realnosti produkcijske sheme kulturnega projekta glede na prijavljeno vsebino;
• realnosti in konsistentnosti finančne konstrukcije kulturnega projekta glede na prijavljeno vsebino in produkcijsko shemo;
• možnosti umeščanja kulturnega projekta v zastavljeno programsko shemo;
• povezljivosti in mrežnega povezovanja projekta na lokalni, regijski in mednarodni ravni.

Programski kolegij je v končni fazi podal strokovno utemeljitev za uvrstitev posameznega projekta v programsko shemo Evropske prestolnice kulture.

Predlog izbora in višino sofinanciranja posameznega programa ali projekta Evropske prestolnice kulture so potrdili organi zavoda Maribor 2012, programski svet in svet zavoda.

Realizacija programov in projektov

Po potrditvi o uvrstitvi in višini sofinanciranja posameznega programa ali projekta v programsko shemo so službe zavoda izdale Pogodbo o sofinanciranju koprodukcijskega projekta, ki je predvidevala črpanje potrjenih sredstev (sredstev financiranja s strani zavoda Maribor 2012) na podlagi posameznih Vsebinskih in finančnih vmesnih poročil ter Končnega vsebinskega in finančnega poročila. Črpanje sredstev se je moralo nanašati na postavke, prijavljene v Stroškovno-finančni analizi, ter na vsebine, prijavljene v Elaboratu kulturnega projekta. Ob vsakem poročilu je moral producent oddati ustrezno obračunsko dokumentacijo ter podpisati izjavo, na podlagi katere je jamčil za resničnost navedenih podatkov in verodostojnost predloženih dokumentov (tj. jamčil, da so bila javna sredstva, ki so bila izplačana na podlagi predloženih poročil, zakonito, namensko in gospodarno porabljena).

Vsako poročilo je programska pisarna natančno pregledala ter na podlagi izpolnitve vseh zgoraj navedenih parametrov (tj. izvedbe vseh dotedanjih produkcijskih faz – o tem priča vsebinsko poročilo; skladnosti s prijavljeno Stroškovno-finančno analizo – o tem priča predložena obračunska dokumentacija; podpisano izjavo) sprejela poročilo kot verodostojno.

Sredstva za vse zahtevke so bila črpana na podlagi mesečnih poročil, ki jih je zavod Maribor 2012 predložil financerjem (Mestni občini Maribor za projekte vseh prestolnih mest ter Mestnim občinam vseh prestolnih mest za t. i. mrežne in skupne projekte, tj. projekte, ki so imeli bodisi izjemno lokalno-povezovalno bodisi mednarodno ali razvojno-regijsko pomembno vlogo), ki so verodostojnost poročil potrdili ali ovrgli ter posledično zavodu nakazali upravičena sredstva.

Na podlagi nakazanih sredstev in ustrezne dokumentacije so ustrezne službe zavoda predlagale izplačilo posameznim producentom za izvedbo njihovih aktivnosti.

Zavod je ustanovil tudi nadzorno komisijo, ki je vršila nadzor nad vsemi projekti, ki so bili s strani zavoda Maribor 2012 sofinancirani v vrednosti 100.000 EUR ali več, ter ostalimi projekti, kjer je bilo moč zaznati vsebinske ali finančne odstope od prijave. Nadzor se je vršil na ravni celotne vrednosti projekta ali programa, za katerega so morali producenti oddati obračunsko dokumentacijo ter izpise iz kontnih kartic za celotno vrednost projekta in ne le za sofinancirani del s strani zavoda Maribor 2012.

Statistični podatki o izvedbi programa v letu 2012

V programsko shemo Evropske prestolnice kulture se je v letu 2012 umestilo 405 programov in projektov, od tega 308 programov in projektov mesta Maribor ter 97 programov in projektov partnerskih mest, kar pomeni 18 programov in projektov Murske Sobote, 18 programov in projektov Novega mesta, 22 programov in projektov Ptuja, 16 programov in projektov Slovenj Gradca, 23 programov in projektov Velenja ter 38 skupnih in mrežnih projektov.

Poleg sofinanciranih programov se je v program Evropske prestolnice kulture v letu 2012 umestilo tudi 78 t. i. »znamčenih« programov in projektov – programov in projektov, ki so nosili znamko Evropske prestolnice kulture, s strani zavoda Maribor 2012 pa niso prejeli sofinanciranja. Slednji so bili izbrani in potrjeni na isti način kot redni, sofinancirani programi in projekti. Tako je programski sklop Ključi mesta tvorilo 233 programov in projektov, Terminal 12 84, Urbane brazde 11 ter Življenje na dotik 21 programov in projektov. V okviru programskih entitet se je predstavilo 9 programov in projektov entitete Mednarodno sodelovanje/Kulturne ambasade, 7 entitete Priložnost za vse in 33 programov in projektov programske entitete RAZ:UM.

V okviru programa v letu 2012 je sodelovalo 319 producentov, zvrstilo se je 5.264 dogodkov. Obiskovalcev na prireditvah, obiskovalcev medmrežnega programskega sklopa Življenje na dotik, gledalcev različnih oddaj in obiskovalcev raznih prostorskih intervencij je bilo dobrih 4.450.000.