Raziskava javnega mnenja, ki jo je v letu 2012 izvedlo podjetje za tržne raziskave in marketing RM PLUS d.o.o., je pokazala, kakšni so bili učinki projekta na nacionalni in lokalni ravni. Raziskava je merila stopnjo poznavanja projekta, obiskanosti oziroma udeležbe na dogodkih ter oceno pomena projekta Evropska prestolnica kulture.
Opravljene so bile štiri meritve na nivoju Slovenije (marca, maja, julija in decembra 2012, vsakič na vzorcu N=700) in štiri meritve na nivoju občine Maribor (marca vzorec N=100, maja vzorec N=500, oktobra in decembra pa vsakič na vzorcu N=700), ki so predstavljale sistematično spremljanje projekta EPK in so svojevrsten dokaz učinkov projekta na nacionalni in lokalni ravni.
Raziskava se je izvajala na naključnih, reprezentativnih vzorcih populacije, stare 15 ali več let. Zbrani podatki so bili obteženi tako, da so po spolu, starosti, izobrazbi in regijski razdelitvi ustrezali strukturi populacije v tem starostnem razponu. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega vprašalnika v računalniško podprtem telefonskem studiu (CATI) z ekipo 30-35 anketarjev. Vsakokratna meritev je bila opravljena v 3-4 dnevih.
Intenziteta obiska dogodkov na slovenskem nivoju je decembra 2012 v primerjavi z julijem 2012 narasla, med anketiranimi obiskovalci je vsak v povprečju obiskal približno 3,24 dogodka. Na mariborskem nivoju je intenziteta obiska prav tako naraščala, in sicer se je decembra povprečen obiskovalec udeležil 3,5 dogodka.
Na slovenskem vzorcu je bil najvišje ocenjen vidik ”Maribor je lahko ponosen, da je Evropska prestolnica kulture”, anketiranci so ta kriterij (po ocenjevalni lestvici od 1 do 5, pri čemer 5 pomeni strinjanje in 1 nestrinjanje z določeno trditvijo) ocenili z oceno 4,47.
Večina vidikov je na slovenskem nivoju dobilo decembra nekoliko višje ocene kot v prejšnjem, julijskem merjenju. Zelo dobro, z oceno 3,96, so anketiranci ocenili tudi raznovrstnost dogodkov. S3, 81-3, 82 sta ocenjeni kvaliteta in upravičenost/smotrnost izvedbe, sledijo pa dosegljivost dogodkov (primerna cena oz. da so brezplačni) z oceno 3,69. Večina anketirancev se je strinjala, da je bilo v okviru EPK dovolj brezplačnih dogodkov.
V Mariboru se je od začetka leta povišala tudi stopnja udeležbe na kakšnem dogodku EPK, saj je bil decembra 2012 izmerjen precej večji delež tistih, ki so se udeležili kakšnega dogodka, in sicer kar 53 % (oktobra 48,5%, maja 22,5%, marca 24,5%).
Izjemno pozitivno so anketiranci ocenili kriterij ”Prispevek EPK k rasti, razvoju, ugledu Maribora in partnerskih mest”, ki so mu namenili oceno skoraj 4. Malenkost nižjo oceno sta dobila še kriterija ”Maribor je oživel” in ”EPK prispeva k rasti, razvoju, ugledu celotne države”. Večina anketirancev na lokalnem in nacionalnem nivoju je bila še mnenja, da ”EPK spodbuja kreativnost”, kar je bilo v povprečju ocenjeno s 3,5.
Kot je pokazala vseslovenska meritev, je Maribor prav zaradi dogodkov EPK dodatno obiskalo dobrih 26 % obiskovalcev, partnerska mesta pa dobrih 12 % obiskovalcev. Meritev na mariborskem nivoju je pokazala, da je v Maribor prav zaradi EPK dodatno prišlo skoraj 30 % obiskovalcev dogodkov.