Maribor je z nekaj več kot sto tisoč prebivalci drugo največje mesto v Sloveniji in regionalno središče Štajerske. Reka Drava, ki teče skozi mesto, je bila za razvoj mesta zelo pomembna. Mesto obdajajo gozdnato Pohorje, ki velja za skrajni jugovzhodni podaljšek Alp in je osrednji zimskošportni center Slovenije, vinorodne Slovenske gorice in ravninsko Dravsko polje kot zahodni prag Panonije.
Maribor je kot mesto prvič omenjen sredi 13. stoletja. Od srednjeveških časov je mesto pripadalo različnim državnim tvorbam. Od 13. stoletja do konca prve svetovne vojne je kot štajersko deželno mesto, kjer sta sobivali slovenska in priseljena nemška etnija, pripadalo habsburški kroni. Po koncu prve svetovne vojne se je njegova pot nadaljevala v Kraljevini Jugoslaviji, po drugi svetovni vojni je pristalo v Titovi Jugoslaviji, leta 1991 pa v suvereni državi Sloveniji. Staro mestno jedro odseva srednjeveško urbano podobo Maribora. O tem pričata še obstoječi del obrambnega obzidja s sinagogo iz 14. stoletja in prestižna gotska stolnica sv. Janeza Krstnika. Ko je sredi 19. stoletja skozi Maribor stekla železnica med Dunajem in Trstom, se je Maribor, pretežno obrtniško mesto, ki se je ukvarjalo tudi z vinsko trgovino, začel naglo razvijati in industrializirati. Od konca 20. stoletja se mesto razvija predvsem kot logistično, univerzitetno in kulturno središče.
V letu prestolovanja Evropske prestolnice kulture se je v Mariboru odvilo 308 programov in projektov, ki so jih izvajali lokalni, slovenski in mednarodni partnerji. Večina programov in projektov je bila zasnovana posebej za leto prestolovanja, umeščali pa so se v štiri osnovne programske sklope (Ključi mesta, Terminal 12, Urbane brazde, Življenje na dotik) in tri programske entitete (Kulturne ambasade/Mednarodno sodelovanje, Priložnost za vse in Univerza Maribor – RAZ:UM), ki so tvorili vsebinsko in povezovalno jedro programske sheme.