Murska Sobota je z okrog petnajst tisoč prebivalci najbolj severno slovensko in hkrati najbolj zahodno panonsko mesto. Paradni konj pomurske kulture je literatura, ki je v vseh zvrsteh slovenske književnosti ustvarila in še ustvarja globoko sled.
Iz Prekmurja prihaja tudi veliko pomembnih likovnih ustvarjalcev, predvsem krajinarjev, kar pove nekaj o očarljivosti te pokrajine. Njen simbol je štorklja. V letu 2012 se je v mestu odvilo dvajset koprodukcijskih projektov in okrog 250 dogodkov, ki so obogatili kulturno dogajanje v mestu ob Muri ter opozorili na dediščino. Leto 2012 je v Mursko Soboto pripeljalo vrhunska imena svetovne, evropske in domače umetniške sredine ter dalo priložnost mladim, še neuveljavljenim umetnikom. Gostilo je nepozabne dogodke, razstave in delavnice, ki jih je obiskalo skoraj 80.000 obiskovalcev. Povezalo je ustvarjalce doma, med partnerskimi mesti in širše.
Mesto je doživelo vrhunec ob predstavah sodobnega plesa v okviru Mednarodnega plesnega festivala Front@ sodobnega plesa, gledaliških predstavah v okviru projekta Novi gledališki izzivi, pri katerem moramo nedvomno izpostaviti predstavo Nevidni cirkus z Victorio Chaplin in Jean-Baptistom Thiérréejem (Terminal 12 – Oder med nebom in zemjo) in vrhunskih razstavah, kot so Zbirka iz Muzeja konkretne umetnosti Ingolstadt, From Page to Space oz. Od strani do prostora, Odkrito/Zakrito, Mura odprto in Tü Mo – slovanska poselitev Prekmurja. Med projekte, ki so prav tako zaznamovali Evropsko prestolnico kulture v Murski Soboti se uvrščajo še Moje mesto, festivali PAC-ov glasbeni maj, Soboški dnevi in Soboško poletje, festival narečne književnosti Dialekta, dokumentarni film Radgona 1991 – osamosvojitvena vojna za Pomurje, projekt Prejk 12, projekt skupine a la fetish Digitalna klasika, srečanje avtorjev in založnikov mladinske književnosti Oko besede, projekti Murske balade in romance, Krožišča in Sledi panonskih muz ter zvočni performans Ferija Lainščka in Simone Kopinšek.